Oscar

Ko berem Oscar, besedilo Linde Dalisi, se mi je takoj izoblikovala ena jasna podoba, spomin... Kurosawijev film Sogni. Prvi del se začne z dečkom na dežju pred hišo; mati ga graja in mu pravi, naj se ne oddaljuje, ker ko dežuje tako, lisice praznujejo svoje poroke in tistemu, ki jih vidi, se lahko zgodi kaj hudega. Deček se kljub materinemu strašenju oddalji in bo videl lisice, ki pa tudi videjo njega; nato deček pobegne in se vrne domov, mati ga izžene in reče, da ga več ne želi doma, ker se je preveč oddaljil in preveč videl, in da so prišle lisice, ki so za otroka pustile nekaj: nož, da se deček ubije. Mati mu svetuje, naj prosi lisice in da ga rešijo njegove želje po smrti. REŽIJSKE OPOZORILE Oscar Linde Dalisi je preveč videla, zapustila je hišo in vse, v kar je verjela, da bi videla, kot ni nikoli prej, svoje mesto, svoj ljud, ki se razpada. To gledanje ji ne bo več dovolilo biti Oscar, vzgojena kot moški s strani očeta v službi monarhije. Ko Oscar vidi, se zlomi, izgubi veliko tistega, v kar je verjela, predvsem pa izgubi velik del svoje identitete. Postane nedokončano bitje in prav ta nedokončanost me ganja in me vodi k nečemu oddaljenemu. Nečemu, kar si še danes težko povrnem v spomin in torej prinesem k srcu; tako kot Oscar ne spomnim se, kdaj se je v meni zgodila sprememba, kdaj sem doumel, da sem nedokončen in neustrezni, toda ta neustreznost je močno mazilo, ki sproži tisti ustvarjalni proces, ki sem ga vedno skušal varovati in ščititi. Lok izstreljuje prvo puščico, morda je to Kupid ali morda eden od vzhodnih lokov, tako prisotnih v Kurosawijevih filmih, orožje ali življenjska filozofija. Verjamem, da je Oscar Linde bitje, ki je vajeno dajati, nikoli pa ne zahtevati nič nazaj. Vsi liki so nedokončani, vsi liki končajo, ne da bi se kdaj dopolnili, in se predajo smrti nedokončani; in morda je prav zaradi tega, da tavajo kot duhovi v vmesni deželi, ki izgublja zgornje in spodnje, deželi, kjer gravitacijska moč izgubi svojo privlačnost in končno osvobodi duše iz teles ter jih izroči Ljubezni, edinemu Bogu, ki smo ga morda vsi bolj ali manj poznali. Šele v trenutku, ko se zazna ljubezen, se lahko rodimo, in zato umremo, v istem trenutku, ko nas puščica zadene v prsni koš. Bog se z nami poigrava. Antonio Latella -- O dogodkih Oscar, hči generala, zvestega monarhiji in željnega moških dedičev, je vzgojena kot vojščak, da bi sledila vojaški karieri očeta. Ko postane poveljnica kraljeve garde, Oscar ščiti Marie Antoinette od njenega prihoda v Francijo kot zaročenke bodočega Ludvika XVI. in postane za kraljico skoraj varuh. Obe ženski, vrstnici, se zaljubita v istega moškega, švedskega grofa Hansa Axela von Fersena. A če nobena izmed njiju tega ljubezenskega razmerja ne more živeti javno - Marie Antoinette kot kraljica Francije, Oscar pa zaradi vzgoje v zanikanju te možnosti – bo čustvo mlade kraljice ostalo vzajemno do konca njenih dni, kot je pozneje razkrilo intenzivno skrivno dopisovanje med njima. Povezava med Oscar in Marie Antoinette, ki temelji na lojalnosti in predanosti prve, se bo začela razpadati, ko bo Oscar, opazujjoč resničnost okoli sebe, na tehtnico pravičnosti postavila revščino, socialne razlike in vedenje kraljeve družine ter plemstva. Svet bo priča nastanku nove misli, glasov, ki se dvigajo v obrambo šibkih, idealov in civilnega, kolektivnega in individualnega odrešenja.