Nepismenec

Ženska sedi za svojo delavško mizo v tovarni ur v Švici. To je Agota Kristof. V predalu ima list papirja in svinčnik. Ko misel dobi obliko, jo zapiše. Ženska ne pozna jezika kraja, vendar piše in misli v tem neznanem jeziku, ki ji je sovražen. V tovarni je namreč težko karkoli povedati: stroji delajo preveč hrupa. Govoriti je mogoče samo v straniščih, med hitenjem pri kajenju cigarete. Ženska pripoveduje svojo zgodbo, zgodbo o izgnanstvu, izkoreninjenosti, o krutostih. Hotela bi povedati nekaj o sebi, a mora za to izumiti maske. In tako se, nepričakovano, znajdemo znotraj njenih romanov. Ženska se izmenično spremeni v Lucasa, Clausa, Sandorja, Line… Vendar le za trenutek. Zdi se, da smo sredi sanje ali v središču spomina na njeno otroštvo — le tako nam pisateljica lahko pove, kar ve. A potem se vedno vrnemo v tisto sobo, ob tik-taku ur in zvoku sedanjosti. Jezik, v katerem nam govori, ni izbrala sama. Bil ji je vsiljen po naključju, po okoliščinah. Storila bo, kar bo najbolje mogla. To je izziv. Izziv nepismenke. Datumi: - sobota, 28. november, ob 20:30 - nedelja, 29. november, ob 16:30