The End

Danes se smrti ne imenuje. Skrita, potisnjena stran, izločena drugam. Stare, bolne in mrtve ločimo od živih, kot tuja telesa, ki jih ne smemo gledati. A iluzija večne mladosti ne zadošča, da bi izbrisala strah: ko nas smrt dotakne, vdre z enako komično kot tragično močjo. Predstava preiskuje to potiskanje, fotografira nasprotja sedanjosti, ki nas hoče nesmrtne, a nas hkrati vsak dan spominja na našo krhkost. Počasno, podzemno gorevanje, ki še naprej gori pod pepelom.